Nazaj na blog

Popočitniški blues: razumevanje in premagovanje izzivov ob vrnitvi v delo

Popočitniški blues: razumevanje in premagovanje izzivov ob vrnitvi v delo

Vrnitev na delo po dopustu pogosto prinese mešanico utrujenosti, naveličanosti, nizke motivacije ali celo tesnobe. To stanje, ki ga mnogi imenujejo popočitniški blues ali back-to-work blues, je povsem običajen odziv na prehod iz sproščenega dopustniškega ritma nazaj v vsakodnevno rutino.

Zakaj se to dogaja?

Dopust nam običajno omogoči, da se fizično in čustveno odklopimo od delovnih obveznosti, bolj prisotni preživimo čas s sabo in z drugimi ter si vzamemo čas za dejavnosti, ki nas polnijo z energijo. Vrnitev v službo pogosto pomeni vrnitev v strukturiran čas, odgovornosti in potencialno manj spontane radosti kot med počitnicami, kar lahko sproži občutek izgube ali zmanjšanja zadovoljstva.

Za nekatere ljudi je občutek nelagodja ali celo rahla tesnoba v prvih dneh povsem normalen odziv. Postavlja se vprašanje, kdaj gre zgolj za začasno prilagoditev in kdaj za bolj vztrajno nezadovoljstvo, ki odraža globlje neskladje med posameznikovimi vrednotami in delovnim okoljem.

Kako prepoznati svoje občutke?

Pri refleksiji je koristno jasno ločiti med prehodnim neprijetnim občutjem in temeljno nezadovoljnostjo.

Razmislite:

  • Ali se le težko vklopite v rutino nekaj dni, potem pa občutki popustijo?
  • Ali vsako jutro občutite globoko nezadovoljstvo ali odpor do dela in ga doživljate kot breme?

Če so občutki prehodni in postopoma izzvenijo, gre večinoma za naraven proces prilagajanja. Če pa se vztrajno krepijo ali obsegajo simptome, kot so motnje spanja, razdražljivost ali kronični občutek nemoči, je to lahko znak, da je smiselno pogledati globlje v vzroke in poiskati podporo.

Praktični koraki za lažji prehod

Kot psihoterapevtka lahko vsem, ki se soočajo s tem pojavom, predlagam naslednje korake, ki temeljijo na psiholoških principih:

1. Sprejmite in prepoznajte čustva

Negativni občutki ob vrnitvi niso šibkost ali neprilagojenost. So običajen odziv na spremembo. Soočenje in poimenovanje teh občutkov, lahko tudi z zapisovanjem v dnevnik ali pogovorom, je pomemben korak k razumevanju lastne psihološke dinamike.

2. Vključite elemente, ki so vas navdihovali in osrečevali med dopustom tudi v vsakdanjik delovnih dni

Če ste med dopustom uživali v spontanosti, naravi ali pogovorih, razmislite, kako boste nekaj teh elementov vključili v svoje tedenske rutine. Privoščite si več sprehodov, čas za ustvarjanje ali redne kave s prijatelji. To lahko pomaga zmanjšati občutek nenadne praznine.

3. Dajte si čas za zmeren prehod

Če je le mogoče, si po dopustu vzemite vsaj dan ali dva za prehod iz počitniškega v delovni ritem. To je lahko dan brez službenih obveznosti doma ali začetek dela sredi tedna. Tudi tako preprost ukrep lahko zmanjša stres prilagajanja.

4. Razčlenite svoje delovne naloge

Namesto da poskušate takoj skočiti v ‘nori’ delovni ritem, začnite z manjšimi, bolj obvladljivimi nalogami. To pomaga telesu in umu postopoma vstopiti v produktivni ritem brez občutka preobremenjenosti.

5. Spoznajte, kaj vam delo daje in kaj vzame

Refleksija o tem, kaj vas pri delu izpolnjuje in kaj vam povzroča frustracije, je ključen del osebnega uvida. Če je nezadovoljstvo trajno, je smiselno razmisliti o spremembah. Lahko se pogovorite z nadrejenimi in skupaj ali samostojno poiščete drugačne načine dela.

6. Podpora je ključna

Če občutki ostajajo intenzivni ali se celo povečujejo skozi več tednov, je smiselno poiskati strokovno podporo. Pomaga lahko pogovor s terapevtom. To ne pomeni poraza, temveč je premišljena poteza za razumevanje in urejanje notranjih konfliktov, ki se pokažejo ravno ob takšnih življenjskih prelomih.

Prehod iz dopustniške sproščenosti v delovno rutino je psihološki in telesni proces, ki si zasluži pozornost, nežnost in zavedanje. Namesto da neprijetne občutke ob tem skušamo čim hitreje potisniti na stran, jih lahko razumemo kot pomembne signale o našem notranjem ravnotežju, potrebah in mejah. Popočitniški blues je zato lahko priložnost za samorefleksijo, za vprašanja o tem, kako živimo, delamo in skrbimo zase. Ko si dovolimo prehod doživeti zavestno in sočutno, se lahko vrnitev na delo ne le spremeni v manj obremenjujočo izkušnjo, temveč v izhodišče za bolj usklajen in dolgoročno vzdržen način življenja.

Podobni članki

Ko skrb za druge izčrpa: kaj je sočutna utrujenost in kako jo prepoznati?

Sočutna utrujenost (angl. compassion fatigue) je stanje čustvene, telesne in psihične izčrpanosti, ki se lahko razvije, ko smo dlje časa izpostavljeni trpljenju drugih. Pogosta je pri ljudeh, ki veliko skrbijo za druge, bodisi v poklicnem bodisi v zasebnem življenju, lahko pa se pojavi tudi pri vsakomur, ki je dalj časa močno čustveno vpet v težke odnose, situacije ali zgodbe.

Preberi več
Ali naj posežem ali molčim? Ko nas skrbi za prijatelja

Skoraj vsakdo se prej ali slej znajde v situaciji, ko opazuje bližnjo osebo, ki se, vsaj v naših očeh, znova in znova zapleta v odločitve, ki ji ne koristijo. Morda gre za odnos, ki povzroča bolečino, za izbiro, ki vodi v izčrpanost, ali za vedenje, ob katerem nas stisne v prsih, ker slutimo, da se bo končalo slabo.

Preberi več